DIMITRIJ
Minil je mesec od tega ko sem imel Sanjo pod seboj, ko sem jo lahko ljubil, tako kot si ona zasluži. Ko mi je dala svojo največje bogastvo nedolžnost. In zdaj moram oddidi od nje in sprejeti službo v tajni policiji v Italiji in jo razočarati, da jo zavarujem pred njenimi starši. Pred odidem jo še zadnjikar gledam od daleč pred njeno srednjo šolo in se poslavljam od nje in boga prosim, da mi bo kdaj oprostila to kar bom naredil. Odšel brez pozdrava.
SANJA
Zakaj je odšel brez pozdrava, zakaj me je tako ranil? Kričim a Adriana me samo gleda in me skuša potolažiti a žal ji ne verjamem, da ne ve zakaj je to naredil. A najtežja izkušnja me čaka doma, ker se mi niti ne sanja, da je moj oče izvedel, da sem bila z Dimitrijem. Ko sem stopila čez vrata, me oče čaka v dnevni sobi, ko vidim njegov pogled vem, da je nekaj narobe. Ko se začne dreti na mene kako sem lahko izdala družino in obenem dobim zaušnico. A jaz ga vprašam, kaj sem naredila? A takrat ga tako razjezim, da povleče pas in zahteva, da spustim hlače in me začne pretepati, in na koncu mi reče " to je zato, ker si spala z nekom, ko sem ti izrecno prepovedal imeti kakšnega fanta" ter odide. Jaz se komaj zavlečem v sobo in se uležem na posteljo koliko se lahko in samo jočem in jočem. Od tega dneva se posvetim samo učenju in s treniranjem preskokovanja ovir.
ŠEST LET KASNEJE
Sanja ter Adriana sta tik pred diplomo vsaka na svoji smeri. Sanja dokončuje smer poslovna sekretarka, Adriana pa ekonomiska. In tisti dan ko dobita diplomo, Sanja dobi velik šopek vrtnic in zraven ogrlico v obliki solze in zraven sporočilo« čestitke za opravljeno maturo in veliko sreče naprej v življenju« ker je bilo sporočilo brez podpisa je Sanja dilemi in se sprašuje kdo je to poslal a vseeno se odloči, da bo nosila obesek. Ko ga Adriana vidi in jo vpraša« Sanja od kod ti ta lepe verižica?« Sanja se samo nasmehne in odvrne« ne vem prijateljica, a dobila sem danes sporočilo, vrtnice in to, a ne vem od koga, a mogoče veš ti?« Adriana se nasmehne in odvrne« ne vem prijateljica« a v sebi je sigurna, da ji je to poslal njen brat a ji tega ne želi povedati. Tako po diplomi dobita pripravništvo v Adrianinem domačem podjetju, ki imajo verigo hotelov Massimo in tudi svojo vrsto buteljk in vin.
DIMITRIJ
Ko sem na pragu mojega stanovanja v Milanu videl nono Emanuelo in očeta Alena me je presunil slab občutek, samo upal sem, da se komu iz družine ni kaj zgodilo ali Sanji. Po vseh pozdravih mi nona reče" Dimitrij prosim vrni se in pomagaj v podjetju." Nona kaj je narobe in obenem pogledam očeta" v podjetju so se začela pojavljati čudne obtožbe glede spolnega nadlegovanja in raznih čudnih stvari, še ena punca je izginila" Prosim ne morem verjeti svojim ušesom. Vredu vrnil se bom, a moram imeti popolna pooblastila v podjetju. Vredu sin, a preden odideva ti moram še to povedati Sanja dela pri nas pripravništvo. Jaz se naredim kot, da sem presenečem, čeprav že to vem ter odvrnem" vredu oče". Innato se poslovita. Sam pa celo noč razmišljam o Sanji, kako bo reagirala name, a mi bo kdaj oprostila. V tem razmišljanju me prekine Vasiljev ko se vrne domov iz terena. Ko me pogleda, ve da nekaj ni dobro" kaj se dogaja stari?" vrača, se domov, nona in oče sta me prišla prosit za pomoč. Hmmm naj ugibam" muči te Sanja?" da kolega veš, da jo še kar ljubim in, da sem skozi spremljal kaj se dogaja z njo. Vem a pripravi se, ne bodi tako lahko oprostila, mislim, da boš rabil veliko potrpljenja. Vem kolega.
SANJA
Ko je Adriana izvedla, da se brat vrača, je bila zelo vesela, a obenem ni vedela kako naj pove Sanji. Ker ve, da je zelo trpela zaradi njega in da se nikoli ni pobrala od te izkušnje. Se je zatopila v učenje in študij, v prostem času rada jezdi. To izkušnjo ji na srečo ali žalost prihrani njena nečakinja Tjaša, ki js takim veseljem priteće k njima in ves glas kriči, da se stric vrača domov. Ko Sanja to sliši, skoraj omedli od šoka in samo pogleda svojo prijateljico, ki ji samo pokima. V njej se naenkrat začnejo porajati zbirka čustev, od jeze, veselje, straha, jeza in nemir. Samo sprašuje se kako bo reagirala, ko ga bo videla. Adriana jo samo objame in tako nekaj časa stojita v tišini. Nakar Sanja vpraša« kdaj se vrača« čez nekaj dni takrat ko bo zabava za poslovne partnerje, kjer moramo biti vsi pristotni. Boš zmogla? Če ti iskreno povem, ne vem, a bom mogla. Bojim se odziva ko ga bom videla, posebej ko bo Simon na zabavi. Razumem te Sanja, samo nekaj me moti, zakaj se ga tako bojiš. Ni važno Adriana. Dnevi v službi hitro minevajo in petek je tukaj. Ta dan sem bilaskozi nemirna v službi, nič mi ni šlo od rok. Samo sem razmišljala o zabavi, ko se vrnem domov je že Adriana doma. Ko potegnem iz omare črno obleko, nekaj časa, samo stojim pred ogledalom in razmišljam. V tem me najde Adriana, me samo objame" razmišljaš o mojem bratu, ljubiš ga še? " jaz samo prikimam , strah me je Adriana. Ko prispeva na posestvo kjer je zabava, je že vse v polnem teku. Njena nona me močno objame in poljubi" vesela sem, da sta tukaj. Pa Sanja vse bo vredu." preden uspem kaj odgovoriti ali vprašati je tudi ni več. Obrnem se k Adriani, a ona samo skomigne z rameni. Naenkrat postanem nemirna in ko se obrnem, se najina pogleda srečata, v najinih pogledih se vidi vsa ljubezen, v njegovem tudi obžalovanje. Ker če bi ga še dolgo gledala bi vsi lahko videli kaj čutiva, zato odmaknem pogled. Naenkrat občutim, ko da se dušim, zato zbežim v konjušnico. Simon mi sledi. Želim mu zbežati a je prehiter zame in me zagrabi za lasje in me želi na silo poljubiti. Zdaj si želi, da bi bila z njim ko se je Dimitrij vrnil. Skušam kričati, se braniti, zbežati mi zapre usta in mi zagrozi naj bom tiho in spet želi poljubiti. Ob tem momentu samo slišim glas, ki se zadere" spustijo in to takoj" spoznam Dimitrijev glas. A vem da Simon ne bo popustil, ker me še bolj zagrabi in pogleda Dimitrija in se hinavsko smeji ter ga vpraša" kaj boš naredil, če je ne spustim" Dimitrij mu odgovori" ne preizkušaj mojega potrpljenja in jo takoj izpusti" takrat me tako odrine, da se spotaknem in se z glavo zaletim v steno. Ter odide a še prej Dimitriju nekaj zašepeta. Takoj je pri meni in me prime za glavo, a na srečo si je nisem razbila. Me vzame v objem in me vpraša" a si vredu ljubica moja?" sem in se želim izvrtati z tega objema, ter zbežati. Dimitrij je hitrejše in me prime za roko" počakaj Sanja, morava se pogovoriti" jaz mu odvrnem, ne ni se nama treba, vrniva se na zabavo. Takrat opazi kako mi roka drhti od straha ter me vpraša" ljubica moja, česa se bojiš oziroma koga?" nikogar se ne bojim, a ne želim problemov s tvojo družino, moj šef boš.
DIMITRIJ
spustim jo in ona odihiti na zabavo. Ko se vrnem na zabavo nje in moje sestre Adriane ni nikjer. Sprehodim se po prostoru, a ju nikjer ne najdem zato sestri pošljem smses
Jaz: Adriana kje sta? Je vse vredu?
Adriana: domov sva šla, da vredu sva. Kaj se je zgodilo, Sanja je rekla, da jo boli glava
Jaz: udarila se je v njo, čuvaj jo prosim. Če bo kaj narobe me pokliči
Adriana: vredu brate lahko noč
zabava je še v polnem teku, a moje misli so še kar pri Sanji in ob tem kako naj jo prepričam, da se pogovoriva. Končno je vsega konec in lahko odidem spati. Zjutrja me že vsi čakajo pri zajtrku, moja najstarejša sestra Julian z družino se je že vrača domov na otok Capris. Zato lahko začnemo pogovor o službi in prvem sestanku v ponedeljek. Nona jaz želim, da je Sanja v moji skupini, to je moj edini pogoj, glede zaposlenih. Nona ga pogleda" vnuk moj kaj se dogaja?" nič nona. Nona se mi samo nasmeje ter odvrne" dragi stara sem, a slepa nisem, ljubiš jo in zaradi nje si od šel od doma, preden ti je mati umrla" tako sem presenečem, da ne vem kaj nak odvrnem. A vem, da je vedno vedla, kdaj sem lagal. Tako, da sem ji rajši vse priznal. Ona se mi je nasmejala ter reče" ona te tudi ljubi, a zlomljeno srce in izdano zaupanje se dolgo celi in človek mora ponovna dokazati, da je vred zaupanja" ter odide. Sam gledam za njo in vem, da ima prav.
SANJA
Zjutrja mi budilka zvoni ob šesti uri, počasi vstanem ter odidem pod tuš. Ko vroča voda teče po meni začnem razmišljati, kaj mi danes čaka na sestanku. Ko se spomnim na Dimitrija dobim metuljčke v trebuhu. Predrami mi Adrianin glas, da je kava na mizi. Počasi se oblečem in začnem piti kavo. Adriana" a veš kaj bo danes na sestanku?" ne vem prijateljica, kmalu bova vedeli. Tako se odpravita v službo. Ko prispem do sejne sobe, zagledam Dimitrija ko nekaj bere in zelo zatopljen v papirje, da me sploh ne opazi. Sama ga na skrivaj opazujem, njegove močne roke v katerih bi se rada zgubila, njegovo tetovažo, ki sega po celi roki in sama dobro vem, da ima na hrbtu zmaja. Postanem cela mokra in si ga močno želim, ko dvigne glavo in me pogleda, si od sramote začnem griziti ustnico. Dimitrij se mi samo nasmehne in reče dobro jutro. Dobro jutro tudi tebi. Vstopim v sejno sobo in se usedem zraven njega. Počasi začnejo prihajati še ostali. Nona Emanuela prične sestanek, ko pove v katero skupino so pripravniki razprojeni, izvem, da bom v skupini z Dimitrijem, in da bo moja naloga ,da napišem elaborat za nov hotel na otoku Capris. Nehote pogledam proti Simonu in vidim v njegovem pogledu jezo in zamero, se začnem cela tresti po telesu, čeprav želim to skriti, vem da je Dimitrij to opazil. Na koncu sestanka se Simon obrne k meni ter me vpraša" gospodična Sanja, imam vprašanje za vas?" Seveda. " a veste kakšen je kodes v podjetju glede nadrajenih in delavcev?" seveda, da se ne smejo zapletati med seboj, da je to huda kršitev. Lepo želel sem vas samo spomniti, nato odide. Sama sem na robu solz in želim zbežati, a je Dimitrij hitrejši in me prime za laket. Adriana odide, a ostane pred vratimi, da ne bi kdo vstopil. Dimitrij me primre za brado in jo dvigne, da ga gledam v oči, z prstom mi obriše solzo, ki mi nehote tečejo po licu ter mi odvrne" ne boj se Sanja, prosim pogovoriva se" naenkrat dobim manjšno priložnost, da zbežim in jo izkoristim, ter zbežim iz sobe a prej mu odvrnem" nimava se kaj pogovarjati" Prosim če lahko grem domov, poberem torbico, ter odidem.
DIMITRIJ
Stojim v sejni sobi in gledam za Sanjo. Ko me Adriana pogleda, vidim, da je še jezna na mene a po drugi strani se je odločila, da mi bo pomagala, da se pogovoriva. Zato med malico odideva domov. Sprva Sanja misli, da se je vrnila sama. Ko me je zagledala v kuhinji je spet želela zbežati in vem, da jo moram vstaviti. Sanja prosim počakaj, prosim pogovoriva se. Na moje začudenje, se vsede na kavč in čaka. Počepnem pred njo ter odvrnem" vem da mi ne moreš zaupati, ker sem te tako izdal in razočaral in odšel brez pozdrava" vidim, da se malo omehčala , zato ji rečem " Sanja poglej me prosim" ko me pogleda, ji odvrnem" daj mi možnost prosim te. Ona odkima z glavo, ter odvrne" možnost za zaupanje. Ne morem Dimitrij zaupati tebi, niti sebi ne" Sanja "ne zahtevam od tebe
da mi takoj zaupaj. A vedi, da ne bom obupal. Nikoli branil te bom pred vsakim in vsem, dal bi življenje zate" jo poljubim na čelo ter se poslovim od sestre. Ko pridem do vrat mi Sanja reče" ne obljubljaj nekaj, kar ne moreš uresničiti" se vstane ter odide v sobo. Jaz gledam za njo, a vem, da ni smiselno ,da grem za njo. Ko se vračam domov se odločim, da bom prišel resnici do dna. Zato pokličem Vasilja.Cao kolega, kaj ima novega? Brate morava se dobiti, imaš čas za pijačo. Da sevede v baru pri Mačku. Seveda prihajam.
Ko se dobita, ga mora Vasiljev dvakrat pogledati in ga nato vpraša: hej kolega si vredu, izgledaš kot bi te povozil vlak? Hmmm počutim se glih tako. Glej imam nalogo za tebe in . zdaj pogovor o poslu... Tako proizvedi vse o Simonu, o očetu o Sanji, ker imam občutek, da je vse, kar se dogaja povezano med seboj. Posebaj moram ugotoviti kaj se dogaja ali se je zgodilo med Sanjo in Simonom? Vasiljev dvigne roko in ga ustavi" kaj ti misliš, da je bila znjim?" Dimitrij odgovori mislim, da se je nekaj zgodilo, ker se ga na smrt boji. Vredu brate jutri zjutraj začnem brskati... A zanima me ena stvar zakaj ne vprašaš Adriano o tem. Sem že a nič ne ve, a ne more podreti do Sanje, da bi ji zaupala, pa veš, da si vse zaupati. Vasiljev se začudi in odgovori, to je pa res čudno in sumljivo. No moram se odpraviti domov. Tako se poslovita.
SANJA
Čez nekaj časa pridem iz sobe in vprašam Adriano" a je odšel?" da takoj, ko si šla v sobo. Adriana me vpraša "ali se želiš pogovoriti?". Ne vem, kaj si naj mislim. Želim si ga, pogrešam ga, a bojim se, ne vem če mu lahko zaupam. " a me sprašuješ, ali je mislil resno to kar je rekel?" da točno tako, pa vem, da je tvoj brat. Moje menje je ta, da je misli resno to kar je rekel, vem, da je trpel ko ni bil s teboj. Torka me je bilo zelo strah, ker nisem vedela, kakšno bo vzdujšje v službi, a Dimitrij se je vedel in obnašal prav profesonialno in delali smo na projektu. Kaj mora vsebovati elaborat, si razdelili naloge in da mora biti dokončano v roko enaga meseca.
DIMITRIJ
Ko sem sredi dela, med največjim razmišljanjem, katera materiale naj izberem za hotel, mi začnem zvoniti mobitel. Želim prekiniti, a vidim, da me kliče Vasiljev, zato se javim" hej brate takoj se morava dobiti in pogovorit" vredu a kam se mudi, se dobiva na pijači" imam poročilo, ki si ga želel, a morava se dobiti na samem, brez motenj."vredu dobiva se v koči v vinogradu čez eno uro. Takoj odhitim domov, se preoblečem in si odsedlam konja ter odjezdim. Sreča ni nikogar doma, da mi ni treba nič govoriti. Ko prisem v kočo vidim, da je Vasiljev že prispel. Ko vstopim, mi poda pivo in ukaže naj se usedem. Jaz ga gledam ter odvrnem"Vasiljev ne me strašiti. Brez besed mi poda sporočilo, ko pridem do polovice, se mi pivo zaleti, začnem kašljati in ga pogledam ter rečem Simon je sin tega izmečka. Vasiljev me pogleda ter odvrne" da in oba tako kot Sanjinega očeta preiskuje policija. Tvoje slutnje so bile upravičene. Pa še to do zdaj ugotovljeno Sanja ni sestra od Simona." jaz začnem na glas razmišljati.. zakaj potem želi imeti Sanjo na vsak način? Vasiljev odvrne" mogoče, da je kaj videla ali kaj ve, ali jo želi, da bi imel vso oblast nad vsem?" to bom mogel sam ugotoviti, ampak kako. Na smrt se ga boji, meni pa še ne zaupa. Ko se poslavljata Dimitriju zazvoni mobitel in dobi smses.
ADRIANA: Brate kje si, morava se pogovoriti? Na posestvu sem srečala Franka
JAZ: Kaj dela na posestvu, počakaj me vračam se čez pet minut?
ADRIANA: Ne vem pogovarjal se je z Simonom. Ne morem te čakati, a želela sem ze opozoriti, da na trgatev prihajata starša od Sanje
Ko preberem sporočilo mi pritisk naraste na dvesto in ponorim. Brate " Kaj je narobe?" problemi in problemi, od jeze udarim v vrata in naredim luknjo v njih. Vasiljev me opazuje ter odvrne" umiri se kolega" ne morem se, na trgatev prihajajo starši od Sanje on še Franko je na posestvu in pogovarjal se je z Simonom. KAJ??????????? upam, da ima razlog zato, ker če smo delali skupaj, ga bom ubil zato. Ko se vrnem domov, moram sprva pod mrzel tuš, da se malo ohladim svojo jezo. Vem da moram poklicati Sanjo, ker rabim določene odgovore. A želim si slišati njen glas in ji sporočiti, da gremo v ponedeljek na službeno potovanje na otok Capris in se odločim, da bom počakal do takrat za moje odgovore.
SANJA
Ko zaznovi telefon in vidim, da je Dimitrij se skoraj ne oglasim,a se vseeno" dober dan ljubezen moja, kličem te, da lahko začneš pakirati, ker v ponedeljek zvečer gremo na službeno potovanje" kako dolgo pa? " do naslednje nedelje, v ponedeljek je sestanek ob deveti uri in nato ste prosti do večera" vredu pa imej lep dan naprej. Ko odložim telefon občutim metuljčke v trebuhu, ker vem, da bom skoraj sedem dni sama z njim. Skrbi me ,da bom podlegla njegovim čarom, ker si ga zelo želim, a me je strah, da bo spet odšel brez pozdrava. Komaj čakam, da se Adriana vrne z zmenka z neznancem in da mi pove kako je bilo in da neham misliti na Dimitrija. Ko prispe domov je čisto vesela, nasmejana in jaz jo gledam ter rečem" daj povej kako je bilo in vse podrobnosti" hmm super je bilo, bila sem z Frankom" jaz jo ustavim, misliš z Frankom iz mladosti in ko je delal z tvojim bratom. " da ta Franko in vem, da bi brat znorel če bi izvedel. A bilo je tako lepo, šla sva se kopati in nato na kosilo. A pravkar me je poljubil in to je bil čudovit dan." vesela sem zate prijateljica moja. Adriana me nekaj časa opazuje in nato vpraša" kaj te muči Sanja?" da bom celi teden sama z Dimitrijem, ne vem če se mu bom lahko uprla. "zakaj?" ker greva na službeno potovanje na Capri in bova pri tvoji sestri. "Sanja saj to je dobro, daj razčistita vse kar imata. Vem, da se ljubita." Adriana vem a se bojim, da bo spet odšel in me prizadel. " Sanja morata to narediti, moraš mu povedati, kar meni želiš?" o čem govoriš? " O tem zakaj se tako bojiš Simon" jaz se vstanem in začnem hoditi po sobi in rečem ne morem mu tega povedati, potem lahko kar pozabim na njega, nihče mi ne bo verjel. Adriana se vstane in pride do mene ter me objame in mi reče" ne boš ga izgubila, to ti lahko rečem stoodstotno in verjeli ti bomo" jaz samo odkimam in rečem prosim ne govoriva o tem, greva pakirati.
DIMITRIJ
Komaj sem čakal ponedeljek, da poberem Sanjo in se odpeljemo do Neaplja in nato s trajektom na otok Capri. Ko pogledujem proti nje, vidim da je nervozna in ker nisva sama v avtu, ne želim načeti pogovora, ki ga morava opraviti sama. Tako se pogovarjamo o nepomebnih stvareh. Ko se vstavimo za počitek je končno dobim malo na samem in je vprašam Sanja kaj je narobe? Kaj te muči?" nič samo nemirna sem zaradi predstavitve projekta in tudi tvoje sestre" moje sestre zakaj?" saj veš kaj si bo mislila, ko bova spala pri njej" draga moja moja družina te obužuje ne skrbi. Gremo na prej. Ko se vrkacamo na trajekt, nas greje toplo jesensko sonce. In ko opazujem Sanjo kako opazuje galebe in resnično uživa, se spomnim, da je vedno oboževala morje. Zato vem, da ji bo otok Capri zelo všeč in upam, da ne bo samo delovni izlet ampak, da bo končno uspel streti njen obrabni oklep in bo začela zaupati. Ko prispemo na Marina Grande v glavno pristanišče po dolgem času v očeh od Sanje vidim sijaj, veliko navdušenje nad lepoto otoka. In komaj čakam, da ji pokazem ostali otok. Ko ostalo osebje pripeljeva do hotela Esperia se sama odpeljeva do hiše moje sestre Juliane, ki je to hišo podedovala od none in tudi tukaj odprla svojo ordinacijo. Ko naju zagleda je zelo vesela, kakor tudi Sanja in takoj si padeta v objem. Ko se še pozdravimo z njenim možem, se želi odpraviti po Tjašo v vrtec in Sanja želi iti z njim. Ko ostaneva z Juliano sama mi prinese kavo in reče" vesela sem, da se tako dobro razumeta in sta spet skupaj. Ti je uspela oprostit, da si odšel in kaj si je zgodilo na dan tvojega odhoda?" jaz se obrnem k njej in jo debelo pogledam. Ob tem pogledu postane bleda in ostane brez besed in ne ve kaj bi naredila. O čem ti govoriš Juliana? Povej mi zakričim nanjo." Ne morem, ne smem obljubila sem. Juliana prosim te, veš da znam molčati, a ne zmorem več, ne vem proti čem se borim in moram vedeti, da lahko podrem njen oklep. En čas okleva in nato mi začne govorit: na dan tvojega odhoda jo je njen oče pretepil z pasom po nagi koži, bila je cela plava in se ji vse vnelo in ko prebežala k nam, ker ni mogla v šolo me je nona poklicala, da sem ji oskrbela rane in od takrat ni šla domov. Seveda je prišel po njo a ga je Massimo vrgel iz hiše in zagrozil z policijo. Primem se za glavo, priteče mi solza in pesti imam močno stisnejene in zakrič ubil bom tega prasca. Dimitrij prosim umiri se, niti Adriana tega ne ve. Ob tem momentu se vrnejo domov in Tjaša se zakadi v mene, da jo poljubim in objamem in ker vidi moj obraz me vpraša" stlic kaj si žalosten?" ne ljubica vse je vredu in na skrivaj pogledam Sanjo in ji nakažem, da želim, da se pogovoriva na samem. Zato Juliana vzame Tjašo in jo malo zamoti, ter obljubi, da se bomo šli kasneje kopati. Ko prispeva v sobo se naslonim na vrata in jo pogledam. Sanja se obrne k meni in me vpraša" kaj si se želel pogovoriti?" zakaj mi ne želiš povedati, kaj mi tako zameriš, poleg tega, da sem odšel?" ni kaj povedati, razen tega, da me nikoli nisi ljubil in ko si dobil kar si želel, si odšel" odkimam z glavo in se ji približam ter odvrnem Sanja motiš se. „ Zakaj potem sprašuješ če veš?" vredu potem mi povej kaj se je zgodilo na dan mojega odhoda? Ko se obrne je zelo bleda in odvrne" kdo ti je povedal?" ni važno samo povej mi Sanja prosim te" ne morem ti, nikoli več ne želim govoriti o tem"pristopim do nje in jo skušam objeti a se mi izmota in želi odidi a jo dohitim in se z obema rokama naslonim na vrata, da jih ne more odpreti. „prosim dovoli mi odidi" ne Sanja povej mi prosim, takrat ji začnejo teči solze in odvrne" zakaj te to tako zanima, saj si odšel in me pustil na milost in nemilost mojemu očetu." jaz samo čakam, da nadaljuje" da me zvečer ko sem se vrnila iz šole prvo sem dobila klofuto,a ko sem tako močno razjezila, sem se mogla sleči in ker sem se branila me je zvezal, da me je lahko pretepel z pasom, čeprav sem ga prosila, moledovala ni nič pomagalo. Tako me je bolelo, da sem hotela vzeti tablete in umreti, a še tebe ni bilo več, zapustil si me" te zadnje besede že skoraj kriči, pred mojimi očmi se sesede na tla in joče. Dovoli mi, da jo dvignem in odnesem v posteljo, se uležem zraven nje in jo objamem in rečem. Sanja motiš se, odšel sem ,da bi te rešil pred tvojim očetom a nisem uspel. Ko bi to vedel, ne bi šel nikamor, da bi bil tam in bi ta tepež in bolečine prevzel na sebe. Sanja ljubim te že od prvega dneva, tudi ko sem bil ločen od tebe, te nisem nikoli pozabil. Sanja se mi še bolj približa, da jo močno objamem in mi preko solz reče" jaz tudi še tebe ljubim,a bojim se, da boš spet odšel, a jaz bom spet trpela" ljubica nikamor več ne grem, dal bi življenje zate. Ko jo en čas božam po lasjeh ugotovim, da je zaspala. Zato počasi odidem iz sobe in grem po Tjašo, da jo peljem kopati v morje in prosim Juliano naj popazi na Sanjo. Cel popoldan preživim z nečakinjo.
SANJA
Ko se zbudim Dimitrija ni več nikjer in obenem sem tega vesela, da sem lahko malo sama. Po eni strani sem vesela da izvedel za očeta, a me je strah, če bo želel biti z menoj ko bo izvedel za Simona, a bo to naredil razkol v družini. Čez nekaj časa sprva potrka nekdo na vrata in nato vstopi Juliana" kako si Sanja? Dimitrij me je prosil, da pogledam k tebi in povem kdaj bo večerja." vredu sem, kje je Dimitrij?" Tjašo je peljal kopati. Juliana. Ko se obrnem jo vprašam: kako je Dimitrij izvedel za mojega očeta?" oprosti mi Sanja res, zagovorila sem se, ker sem mislila, da si mu povedala. Vedel je, da se je nekaj zgodilo. Prosim oprosti mi" vstanem in jo objamem ter odvrnem nimam ti kaj oprostiti, vesela sem, ker se mu nisem upala povedati. Ko dvignem glavo vidim, da stoji med vrati in ko vstopi mi samo odvrne" Sanja lahko mi poveš vse" ter se obrne ter odide. Jaz stojim v sobi in gledam za njim. Nekaj časa stojiva v tiši nakar Juliana reče" večerja je na mizi".Ko pride torek sem zelo nemirna, ker imamo predstavitev projekta in tega nisem nikoli delala. Ko prispem po stopnicah mi dih zastane ko vidim Dimitrija v smokingu, ker je zelo simpantičen,ko se obrnem komaj omaknem pogled. Dimitrij se mi samo nasmeje in reče# čudovita si ljubica, bodi mirna, šla ti bo prestavitev" mi poda roko, da greva v hotel Esperia kjer imamo predstaviti. Predstavitev odlično uspe in dobili smo projekt za gradnjo in obnovo hotela na otoku Capri. Vsi smo veseli zato gremo proslaviti na Belvedere of Tragara, ki je prelepa panoramska ploščad nad pristaniščem. A ko mi Dimitrij pristopi mi šepne na uho" želim te peljati na posebni kraj, boš šla z menoj?" jaz mu samo pokimam. Čez pol ure se poslovila in odideva do pristanišča, kjer naju čaka ladijca in naju odpelje okoli po otoku Capri do znamenitih klifiti,ki stojijo ob obali ločenih od nje ( faraglioni di capri) in do modre jame, ko sem jo videla nisem mogla verjeti nad to lepoto" Dimitrij me objame in reče tukaj notri smo se kopali kot otroci in če nekoga poljubi v jami, imata večno srečo v ljubezni." Takrat se nagne do mene in me sladko poljubi, jaz se želim omakniti a sama nimam te moči, ker sem si tega poljublja tako dolgo želela. Tako hitro mine sobota ko se vračamo domov. Seveda ko prispem me Adriana že čaka, da bi ji povedala vse. A sem rekla Adriana odlično in tako lepo je bilo. "Si se pobotala z Dimitrijem?" da, da, da Adriana a samo upam, da mi ne bo žal. " ne bo prijateljica moja"
DIMITRIJ
Na začetku oktobra, smo imeli trgatev in ker so vsako leto prišli starši od Sanje, ker se takrat vidi s svojo mamo. Ko prispejo starši gre oče prvo objeti Sanja in ko ji nekaj zašepeta na uho. Vidim kako Sanja postane nemirna in vidim kako jo napade strah. A nato prileti Tjaša in prosi Sanjo naj jo odpelje h konjem, da jim nese korenje. Ko pride čas kosila Tjašo pripelje Adriana. Samo pogledam Tjašo in Adriano te vprašam kje je Sanja?" ne vem , rekla je da gre malo jezditi in se še ni vrnila. Pogledam v nebo in vidim, da se je začelo oblačiti, zato se vstanem in želim odidi v konjušnico. Se Sanjim oče vstane in rečem jaz jo grem iskati. Na mestu obstanem, se obrnem ter odvrnem ne ni treba sam jo bom našel. " seveda, da boš lahko sam z to lajdro" meni pritisk naraste na dvesto in se zakadim v njega, da ga udarim a me Massimo za ustavim in me reče" pusti zdaj je pomembna samo Sanja" ker vem da ima prav, se obrnem ter odidem v konjušnico po konja. Ko odjezdim se sprva odpravim k koči, čedalje bolj grmi pripravlja se na nevihto. Ko je jezdim pol ure prispem v kočo in vidim, da je popolna tema, mislim, da ni šla sem. Ko se želim obrniti grem preveriti, če je konj v staji. Ugotovim da je še spravim svojega Bliska v stajo in jih zavarujem pred vetrom. Ko vstopim v kočo vidim, da je Sanja zaspala.
naložim ogenj v kamin. Naenkrat se Sanja prebudi in me debelo pogleda ter reče"oprosti zaspala sem, mogla bi se vrniti" ne ljubica moja nevihta bo, zato bova ostala tukaj. "Kaj ne moreva, morem se vrniti" . Pristopim do nje in jo objamem ter rečem ne boj se, vse bo vredu in ne moreva se vrniti, saj vidiš kako dežuje. Sanja mi samo prikima. Vzamem mobitel ter napišem smses
Jaz: našel sem jo, na varnem sve in vračama se ko bo nevihta ponehala
Juliana: vredu brate, ugasnita mobitele, ker vaju želijo najdi preko njih.
Jaz: vredu hvala.
Se obrnem k Sanji in jo vprašam kje imaš mobitel? "tukaj" in mi ga poda v roke, jaz odvzemem pri obeh baterije ven. "Zakaj to delaš ljubi?" ker naju želijo najti preko signala. Tako zdaj sva varna. Si kaj jedla? Sanja mi odkima, vstanem ter nama pogrejem juho, da se malo ogrejeva. Ko pojeva grem pospraviti krožnike, takrat se mi Sanja približa in me objame, začne se me dotikati, po moji tetovaži. Obrnem se in jo primem za obraz in začnem poljubljati. Slečiti mi želi majic. Sanja si sigurna, da želiš to? "Da sem" takrat jo začnem slačiti, jo poljubljati po vratu, prsih, vmes me tudi Sanja sleče in ko jo vidim celo golo pod mano, se ne morem več upreti. Ljubim te Sanja, danes boš moja in s tem za vedno. Takrat podrem vanjo in nabijam dokler oba ne doživima orgazma. Ko se uleže zraven mene jo božam po lasjeh, takrat občutim njeno solzo, na mojih rokah. Vstrašim se Sanja a sem bil pregrob, zakaj jočeš? " ne nisi, jočem od sreče" od sreče " da dolgo sem si tega želela, o tem sem sanjala ko si odšel" oh ljubica moja. Takrat pogledam ven in ugotovim, da je nevihta ponehala, to opazi tudi Sanja. Pogleda me in reče" a se morava vrniti že?" ne ni se nama treba, kmalu pred temo pa morava odjezditi. Sanja me pogleda in nasmeji "objemi me prosim, želim slišati bitje tvojega srca, želim se počutiti varno" seveda ljubica moja. Ko se začne mračiti odjezdima nazaj na posest. Kmalu opazim, da je Sanja zamišljena in ni več na smejana kot prej. Zato se ustavim in to tudi prosim Sanjo ter vprašam kaj te muči, pogovori se z menoj? " Dimitrij bojim se " očeta in tega kaj nas čaka na posestvu? Sanja samo pokima. S konjem se približam Sanji jo primem za roko, poglej me Sanja. Ko me poglede ji rečem, ne boj se, ob tebi bom in skupaj bova to rešila. Mi verjameš? Sanja samo pokima in odjezdiva proti domu.
SANJA
Ko se približujeva posestvu v meni čedalje bolj narašča strah in nemir. Obenem želim verjeti Dimitriju a po drugi strani me je strah, da me bo pustil na cedilu, a to čustvo skušam skriti. Ko predava konja konjušniku se odpraviva proti hiši. Ko naenkrat zagledam pred seboj očeta. Postane me tako strah, da okanemim, že dviguje roko, da bi primazal klofuto. Ko pred njega stopi Dimitrij in ga prime za roko ter odvrne" da ne bi niti pomislili, da dvignete roko nanjo" ti boš meni ukazoval. Nato čujem glas " Sanja takoj, da greš v avto, ker boš šla z lepa ali grda" jaz stojim na mestu. Ko se mi začne približevati me Dimitrij prime za roko in me skrije za svoj hrbet, me pogleda ter vpraša " želiš to?" jaz samo odkimam. Vmes pa vidim da se nam približuje Simon, da pomaga očetu me zvleči v avto. Ko se Dimitrij zadere " da jaz ne grem nikamor, samo preko njega." vsi se spogledajo in oče ukaže mami, da gredo. Ko gre mimo naju odvrne" nisva končala, zatole boš plačala". Tako odidejo, jaz samo padem v Dimitrijev objem v katerem počutim tako varna. Po tem dogodku najina ljubezen raste in raste, čedalje bolj ga ljubim in tudi počasi mu spet zaupam. Pozabim na očetovo grožnjo in živi naprej. Napaka, ker nama že pripravljajo zasedo.
DIMITRIJ
Po dogodku z njenim očetom, smo skoraj vsi pozabili nato. Sanja ne ve, da sem dal slediti njenemu očetu, ker skušam čimbolj biti pripravljen na njegov naslednji dogodek. A težko mi je ker moram spet odpotovati na otok Capri in posebaj zdaj ko je Sanja zbolela. Pred grem grem k njej, da se poslovim. Ko mi vrata odpre Adriana in me poljubi. Kako je Sanja? " Malo boljše, vročina je padla in trenutno je zaspala, kdaj odpotuješ?" čez nekaj uro. Ko prispem v sobo, vidim Sanjo kako spi in se uležem zraven nje, na enkrat opazim, da jo muči nočna mora in se začne prematavati, potiti in govoriti " ne Simon, ne, pusti me, pusti me" ko to slišim mi izgine vsa barva iz obraza, a se nekako zberem, da jo zbudim. Sanja ljubica zbudi se, tresem jo, ko se na enkrat vsede in zakriči " neeee" v tistem momentu tudi v sobo preleti Adriana in jaz ji odkimam, zato naju zapusti. Ko me vidi me debelo pogleda in z očmi me sprašuje, če se je izdala. Jaz globoko vdihnem, da se malo umirim in jo skušam čim bolj mirno vprašati " Sanja te je hotel Simon zlorabiti?" Sanja umika pogled od mene, po licu ji začnejo teči solze ter odvrne" ne zahtevaj odgovorov od mene prosim" primem jo za brado in jo prisilim, da me pogleda ter jo vprašam zakaj ne, imam prav? " prosim ne sprašuj, ker te bom izgubila, kakor službo" jaz odkimam z glavo ter rečem, mene ne boš izgubila, nikamor ne grem. Nekaj časa molči, brineš ji solze in potem samo pokima. Jaz vstanem iz postelje se približem k oknu. Ko Sanja to vidi želi odidi in že med hojo k vratom mi reče" vedela sem, da ne boš mogel ostati z menoj" naenkrat sem pred vratim in ujamem. Ne nito Sanja, a moram se umiriti, da ga ne grem zdajle ubiti. Ljubica moja a mi boš uspela kdaj oprostiti? Takrat pride v moj objem " nimam ti kaj oprostit, ljubim te. A bojim se, ker ne bo odnehal, da nama ne škoduje in maščuje" jaz jo držim v objemu ter jo poljubljam. Vseeno mi je zame, a želim tebe zavarovati. Sanja me pogleda in v solzah reče " ne želim te izgubiti, kaj če ti kaj naredi" vse bo vredu, imej zaupanje. Tako stojiva nekaj časa, dokler jaz ne morem odidi na potovanje.
SANJA
Ta čas ko je Dimitrij na otoku Capri mineva zelo počasi, čeprav se vsak dan slišiva, ga pogrešam in si želim, da se čimprej vrne. Ne morem verjeti, da sem spet našla svojo ljubezen. Čeprav me je še včasih strah, da bo spet odšel brez pozdrava, a mu skušam vsak dan sproti zaupati. Ker sem se pozdravila, sem začela speti delaliti. V petek me pokliče teta, skatero se nisva slišale zelo dolgo in mi sporoči, da je moja mami v bolnišnici. Zagrabi me velika panika, zato poiščem Adriana. Ko me zagleda me samo objame ter odvrne " prijateljica, kaj je narobe?" izvdela sem ,da je mamo v bolnišnici, iščem tvojega očeta, da vprašam, če lahko odidem. Adriana prosi tajnico, naj sporoči k njim domov, da greva v bolnišnico. In tako se odpraviva. Ko prispeva v bolnišnico doživim prvi šok, ko izvem, da je bila pretepena in da je zato pristala v bolnišnici. Razganja me jeza in bi šla najrajši k očetu in mu povedala svoje, a mi Adriana ne pusti. Čez nekaj časa me vpraša " a želiš, da sporočim Dimitriju?" Da ne povej, zakaj je v bolnišnici. Adriana mi samo prikima in gre poklicati brata. Ob tem času jaz izkoristim priložnost in odidem iz bolnišnice k očetu, da se končno soočim z njim. Ko prispem domov, me v zasedi čaka Simon in možje od očeta. Na enkrat zavoham eter, s katerim me omamijo, zvežejo in odpeljejo. Med tem časom Adriana nori v bolnišnici. Ko se zbudim je, vidim, da je temno, sem v majhni sobici, kjer so na oknu rešetke. Zraven jogija, so vrvi. Takrat postanem panična, postane me strah in po licu mi začnejo teči solze. Uležem se v klobčič, ker me zebe in mislim na mojo ljubezen, če me bo kdaj našel, preden bo prepozno. Zakaj se to naredila? Zakaj?
DIMITRIJ
ko me Adriana pokliče, da je Sanjina mama v bolnišnici, začnem takoj pakirati, da se vrnem domov. Ko sem sredi pakiranja v sobo vstopita Juliana in Massimo in po njunih obrazih spoznam, da nekaj ni vredu. Ko mi Juliana reče " Dimitrij ostani miren prosim te" takrat pozabim dihati in samo uspem vprašati, kaj je narobe? " Sanja je izginila, mislimo, da je bila ugrabljena?" Kajjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjjj? O čem govoriš zaboga? " Iz bolnišnice je šla k očetu, a od tam nihče več ne ve. Našli so samo torbico in jakno, nobenih sledi borbe" jaz se primem za glavo in začnem hoditi po sobi gor in dol. Pogledam Juliano ter vprašam: kje je Simon? " Nihče ne ve. Prihaja Vasiljev in ostala družina" Ne morem verjeti, ugrabil jo je. Prosim želim biti sam. Juliana me samo pogleda in odkima. Približam se ji in jo objamem ter odvrnem: ne bom naredil glopust obljubim, samo moram razmisliti sam. Samo pokima in oba odideta iz sobe. Začnem hoditi gor in dol po sobi in razmišljam o Sanji kakšen pekel mora zdaj preživljati in se sprašujem kam bi jo lahko skrili in nič mi ne pade na pamet.
SANJA
Sploh ne vem koliko je ura, ko se vrata odprejo in vstopita dva zamaskirana moška in me želita zvleči ven, ker se upiram, vzemata vrv in mi zvežeta roke. Ko prispemo v eno veliko sobo kot salon zagledam Simona in svojega očeta. Simon se mi približa in me vzame v svoj objem, začne se me dotikata in na uho zašepeta „ rekel sem da boš moja in boš" jaz se začnem tresti in vem, da nimam izhoda. Samo upam, da bo prišel Dimitrij po mene. Takrat slišim še očeta „ rekel sem ti, da boš še plačala za svojo ne poslušnost in tvoj ljubček te ne bo rešil" se mi približa in me udari tako močno, da padem na tla. Takrat v sobo še prepeljejo eno dekle, katero se spominjam, da je delala pri nas.ko vstopi zadnji moški me presenečeno pogleda, kakor punco ki so jo pripeljali za menoj. Jaz ga gledam in sprva ne vem kam ga naj dam. Ko ga prepoznam me popade jeza in razočaranje. Franko mi samo odkima in jaz še sama ne vem zakaj uspem ostati tiho. Simon me dvigne in ukaže naj me odpeljejo v sobo in dajo za jest, da bom imela zvečer dovolj moči za igrice, kakor drugo punco. Čez nekaj časa vstopi v sobo Franko, jaz ga samo gledam in ne vem ali ga naj napadem ali ne. Z enim očesom vidim, da je pred vratim še en moški pripravljen, da ukrepa. Franko se mi približa, obrne k steni in zamiši usta ter mi zašepeta na uho „ ne kriči in me poslušaj" jaz samo pokimam „vem kaj si misliš, a delam pod krinko, ne me izdati. Želim ti pomagati" jaz ga pogledam in skušam vprašati in zato mi počasi umakne roko „ kako naj ti verjamem?".. „ skušaj mi, ker bom javil Adriani kje si?" zakaj to delaš? „ ker tista druga punca je moja sestra in ker ljubim Adriano?" skoraj zakričim sestra? Takrat v sobo vstopi Simon in pogleda Franka ter mene in vpraša" kakšni problemi tukaj?" Franko mu odgovori „ ne, samo malo sem si zaželel sveže mesa" Simon se nasmeje ter odvrne „ počakaj do večera in bo tvoja" jaz se prestrašim a me Franko stisne za roko in s tem nakaže naj sodelujem z njim. Tako vsi odidejo in mene pustijo prestrašeno in skoraj nago v sobi. Sama pri sebi razmišljam ljubezen moja kje si.
DIMITRIJ
Ko vsi prispejo na otok Capri se Vasiljev spravi na iskanje sledi kje bi lahko bila Sanja. K meni v pisarno je prišla Adriana, a mi nič ne pomaga, ker norim in se jezim na celi svet. Po glavi roji samo vprašanje: kje je? Kaj ji delajo? Najino tišino prekine Adrianin mobitel, naenkrat se vstane in se odmakne od mene. Adriana prebere sporočilo in mi poda mobitel na katerem piše
Franko: Sanja v vili Macini v Milanu, povej bratu. Rabim pomoč
Pogledam jo in jo vprašam od kdaj si dopisuješ z Frankom. Brate oprosti mi dolgo sva skupaj. Kajjjjjjj? Umiri se prosim, zdaj je važna Sanja.
JAZ: kako naj ti verjamem, da ne gre za past, kašno pomoč?
FRANKO: ni past, vem, da si besen name, a delam pod krinko in pomoč našel sem sestro a ne morem rešiti obeh sam. Načrt ni dober ukrepaj hitro
JAZ: Kaj misli naredit ta prasec? Sestra je punca ki je izginila?
FRANKO: da, posilstvo in poroka na silo.
JAZ: kaj prosim skušaj jo rešiti in zavarovati kolikor lahko. Zvečer načrt a. Briši sporočila
FRANKO: jasno telefon je za enkratno uporabo. Levi vhod
Vrnem nazaj mobitel Adriani in ji rečem pogovorila se bova ko se vrnem. V tistem momentu se odprejo vrate pisarne in v njo vstopijo moja bivša ekipa, katero sem vodil. Jaz jih začudeno pogledam ter vprašam: kaj pa vi tukaj? Črni se mi nasmeje in odvrne „ ti si nas vedno varoval, kril hrbet in zdaj smo mi na vrsti" sam se po dolgih urah nasmejem in odvrnem: ne morem verjeti fantje. Gremo sestut par ljudi. Ko vzamemo vso opremo, preleti zamano Adriana in reče „ brate prosim oprosti mi" jaz jo pogledam in vprašam: zakaj ti naj oprostim? „zato ker sem izgubila Sanjo, nikoli si ne bom oprostila, če si ji kaj zgodi in za Franka" Poglej me, ko me pogleda, ji odvrnem: Sanja bo vredu, za Franka se bova pogovorila ko se vrnem prav. Adriana samo pokima, a vidim, da želi mi še nekaj reči. Reci Adriana, pogleda me in reče „ Čuvajte se in če se kaj zgodi Franku mu povej, da ga imam rada prosim" pristopim do nje in ji rečem: to mu boš sama povedala in odidem na helikopter, ki nas bo odpeljal v Milano.
SANJA
Ko se zmrači vstopita v sobo zamaskirana moška in me porinita v steno ter zvežeta roke. Ko odidemo iz sobe ob strani pogledam Franka, ki mi odkima. Ko prispemo v sobo , vidim samo stol sredi sobe, vsepovsod je tema. Posedeta me na stol zvežeta roke na hrbet in noge tako da sem na milost in ne milost prepuščena Simonu. Ko odideta iz sobe se mi približa Franko " spi tole, lepo počasi in ne boj se, Dimitrij je na poti" jaz ga debelo pogledam. Franko se obrne ter odide. Ostanem sama ko naenkrat v sobo vstopi Simon se mi približa in me začne otepavati. Meni začnejo teči solze, naenkrat se sliši kraval. Ko vstopi v sobo Dimitrij in Franko. "Spusti jo" ne ti prvo spusti pištolo in k mi na glavo prisloni pištolo. Jaz začnem kričati ne Dimitrijo ubil te bo. " Dimitrijo spusti pištolo na tla in da roke nad glavo" Simon se skloni in mi na uho zašepeta " poslovi se od njega" dvigne pištolo in nameri v Dimitrija in ustreli, jaz samo jočem, še glasa ne morem izpustiti iz sebe ko vidim kako pada na tla. Takrat me Simon odveže in želi odvleči iz sobe, jaz se branim in nekako uspem pridi do Dimitrija a me Simon dohiti, naenkrat mi postane slabo, vidim samo temo in padem skupaj.
DIMITRIJ
Ko vidim, da je Sanja padla skupaj na mene, mi pride samo na misel, da je ranjena. Ko vidi Simon, da me ni ubil, se nama pribčiža in nameri pištolo v Sanjo. Sam iščem svojo pištolo, a me Franko uspe ustreliti, a Simon tudi ustreli njega. Ko pridejo moji možje dvignem Sanjo in že kličemo helikopter da jo odpeljejo v bolnišnico, kakor Franka. Prej pokličem Juliano da naj pride v bolnišnico. Sanjo pregledujejo a jaz ne vem kam se naj dam, ko se mi naenkrat približa Juliana. Vsa družina se obrne k njej in čakamo. Juliana povej mi." Sanja je vredu ampak od šoka in napora je padla skupaj. Franko bo tudi vredu kroglo so mu odstranili iz rame ter bi se moral kmalu zbuditi" Takrat me odpelje k Sanji, Adriana gre k Franku. Začnem jo božati po lasjeh in ji govoriti "Sanja ljubica moja zbudi se, želim videti tvoje oči. Daj prosim zbudi se" tako jo božam, niti ne vem kdaj je padel mrak, a jaz ostanem zraven nje. Ko sem malo zaspal, občutim, da me nekdo boža po laseh. Dvignem glavo ko vidim Sanjo, kako me gleda. Ljubica moja budna si. Skuša nekaj govoriti a jaz jo ustavim. Šššš nič ne govori, samo odpoči se velja. Sanja mi samo pokima in zaspi nazaj. Čez dva dni jo odpeljemo na otok Capri, da se odpočije. Ko jo gledam ne morem verjeti, da je ob meni in varna, a tudi vidim, da se želi pogovoriti. Reci Sanja. Sanja me pogleda ter odvrne" kako točno veš, kdaj te želim vprašati" poznam te, poznam tvoj pogled, ter grizeš si ustnico. Sanja se nasmehne, po dolgem času ter vpraša" kaj se je zgodilo?" kako to misliš? " z Simonom, mojim očetom?" pristopim k njej in jo objamem ter odvrnem " Simon je mrtev, a tvoj oče je zbežal v tujino" Občutim, da se Sanja začne tresti in jo še bolj objamem ter odvrnem" ne boj se, ne bo več prišel do tebe. Če stopi na domača tla, ga bodo takoj aretirali". Tako obstanema nekaj časa objeta, ko naenkrat začutim, da je zaspala na meni. Ko jo položim na posteljo, vstopi Juliana. Brate klicali so iz bolnišnice Franko te mora nujno videti. Jaz pogledam Sanjo ter odvrnem na zapuščam jo rad a čuvajte jo. Ko prispem v bolnišnico v Neapelj, me v Frankovi sobi čaka general Sabatini in jaz začudeno pogledam. Kaj se tukaj dogaja? General Sabatini me pogleda ter odvrne" spravi k pameti prosim" zakaj? " ko je delal pod krinko, so mu prišli na sled in mora v roku enega dneva izginiti in se potuhniti za nekaj časa" . Pogledam Franka in ga vprašam " kaj čakaš?". Franko odkima in reče" zato sem poslal po tebe, ne želim zapustiti Adriane, ne da se poslovim od nje in ji razložim. A kaj naj rečem? Vsakem primeru jo bom izgubil" jaz pristopim k postelji in mu odvrnem" pusti Adriano meni, jaz ji bom razložil in obljubim, da jo ne boš izgubil samo pojdi. Franko samo prikima, general se odahne.
SANJA
Ko se zbudim Dimitrija ni nikjer. Ko pridem na teraso, me zagleda Juliana in me vpraša" si vredu Sanja" da sem, a kje je Dimitrij. V Neapelj je mogel, ker ga je klical Franko. Jaz samo pokimam in se vsedem. Naenkrat me nekdo objame in ko pogledam kdo je vidim, da je Dimitrij v rokah drži velik šopek rdečih vrtnic. Ko poklekne pred menoj pozabim dihati. Da mi prstan z plavimi kamni ter reče " Sanja brez tebe ne morem več živeti, bi postala moja žena" ne morem druga odvrniti, kot, da samo pokimam. Cela družina, tudi moja mama s katero sva si oprostile vse, se začnemo veseliti.
PROLOG
Na prvi poletni dan, sem pripravljena, da se poročim z Dimitrijem. Ob meni je Adriana moja najboljša prijateljica in poročna priča. Ko se pogledam v ogledalo, mi po mislih gre vse kar sa skupaj preživela in vem, da je bilo vredno. Preden greva v cerkev, dobi Adriana paket in velik šopek vrtnic, obe veva od koga je in obe veva kako pogreša Franka. Ko prispeva v cerkev, ki je okrešena vsa v belem in po mene prideta župnik in Vasiljev ki me bo pospremil do oltarja. Pred nami stopa Tjaša in meče bele cvetove vrtnic na tla. Ko me Vasiljev preda Dimitriju in ko stopava pred oltar mi Dimitrijo zašepeta" prečudovita si ljubezen moja". Na najini poroki se veselimo do jutra, dokler me moj mož ne ugrabi in odpelje. Takrat se spomnim njegovih besed "skozi se bom trudil, da bo tvoja bolečina in strah izbrisan iz tvojih očeh in da se boš spet smejala tako kot nekoč". Tako tudi je.
KONEC
